Skupina X

Velika degustacija sorte Sivi Pinot 2010

ksamo — Wed, 26 May 2010 12:44:52 +0000

ZELO DOBRI
2007	Dario Prinčič	Sivi Pinot	83/ 100	* * *
2006	Erzetič	Amfora	82/ 100	* * *
2008	Dušan Kristančič	Sivi Pinot	81/ 100	* * *
2008	Erzetič	Sivi Pinot	81/ 100	* * *
2008	Ptujska klet	Pullus G	80/ 100	* * *
2008	Piro	Sivi Pinot	80/ 100	* * *
2008	Jakončič	Carolina	80/ 100	* * *
2008	Jeruzalem Ormož	Sivi Pinot	80/ 100	* * *
2006	Vino Kupljen Jeruzalem	Sivi Pinot	80/ 100	* * *
Legenda
80-85	zelo dorbo vino	* * *
86-92	odlično vino	* * * *
93-100	izjemno vino	* * * * *

Prava zmaga v Angliji! Decanter 2010.

ksamo — Mon, 24 May 2010 10:57:28 +0000

regional trophy Bracko Laški Rizling, Ledeno Vino 2008
regional trophy Marof Breg Chardonnay 2008

gold Fornazaric Chardonnay 2008
gold Kristančič Dušan Chardonnay Pavó 2008
gold Marjan Simčič Leonardo 2005
gold Marjan Simčič Sauvignon Blanc 2007
gold Ptujska Klet Pullus Rumeni Muskat 2009
gold Steyer Vina, Steyer Danilo Steyer Vaneja 2003

silver Agroind Vipava 1894 Beli Pinot Ventus 2008
silver Belica, Zlatko Mavric Izbrano Belo 2004
silver Belo da Doflo Gredic 2003
silver Bojan Lubaj Sipon, Izbor 2003
silver Dveri Pax Chardonnay - Vajgen 2008
silver Dveri Pax Rumeni Muskat - Sipon Ice Wine 2008
silver Dveri Pax Sipon 2009
silver Dveri Pax Sipon 2007
silver Edi Simčič Duet Lex 2004
silver Edi Simčič Triton Lex 2006
silver Erzetic Rebula 2009
silver Erzetic Sivi Pinot 2006
silver Kapela Traminac 2008
silver Marjan Simčič Pinot Noir 2007
silver Marof Breg Sauvignon 2008
silver Marof Breg Sauvignon Jagodni Izbor 2007
silver Marof Cru Chardonnay 2007
silver Marof Cru Chardonnay Tba 2007
silver Marof Laski Rizling, Kramarovci 2009
silver Marof Laški Rizling, Bodonci 2009
silver P&F Jeruzalem Ormoz Jeruzalem Ormoz Traminec 2009
silver Ptujska Klet Pullus Sauvignon 2009
silver Ptujska Klet Pullus Sauvignon G 2009
silver Pucer Z Vrha Malvazija 2008
silver Sčurek Up 2005
silver Vino Kupljen Jeruzalem Svetinje Renski Rizling Izbor 2007
silver Vino Kupljen Jeruzalem Svetinje Renski Rizling, Suho 2008
silver Vino Kupljen Jeruzalem Svetinje Sipon Jagodni Izbor 2008
silver Vinogradniatvo Mulec Presernovo Sauvignon 2007
silver Vinska Klet Goriska Brda Rebula Bagueri 2008
silver Zlati Gric Renski Rizling Pozna Trgatev 2009

bronze Agroind Vipava 1894 Zelen Lanthieri 2008
bronze Belica, Zlatko Mavric Muskatni Cvet 2008
bronze Carga Donna Regina 2004
bronze Dveri Pax Renski Rizling 2009
bronze Dveri Pax Sauvignon 2009
bronze Dveri Pax Sivi Pinot 2009
bronze Guerila Cuba 2008
bronze Guerila Pinela 2009
bronze Guerila Tabu 2007
bronze Guerila Zelen 2009
bronze Kmetija Prinčič Mulit Rde?e 2005
bronze Kristančič Dušan Pavo Rde?e 2007
bronze Ludvik Nazarij Glavina Mezzo Forte 2006
bronze Marjan Simčič Chardonnay 2006
bronze Marjan Simčič Teodor Belo Selekcija 2007
bronze Marof Sauvignon 2009
bronze Marof Zeleni Silvanec 2009
bronze PRA-VinO, Curin-Prapotnik Rumeni Muskat Izbor 2008
bronze Puklavec & Friends Furmint 2009
bronze Puklavec & Friends Terrace 2009
bronze Radgonske Gorice Tigrovo Vino 2009
bronze Ščurek Dugo 2007
bronze Silveri Brut Rosé NV
bronze Silveri Extra Dry NV
bronze Simon Druzovič Sisi, Traminec 2009
bronze Steras Refošk Kocinski 2007
bronze Vina Gjerkeš Laški Rizling Gjerke 2008
bronze Vina Montis, Marjan & Sergio & Laura Bordon Refosk 2008
bronze Vinakras Izbrani Teran 2008
bronze Vinakras Ruj 1998
bronze Vinakras Vitovska 2009
bronze Vino Kupljen Jeruzalem Svetinje Renski Rizling Classic 2008
bronze Vino Kupljen Jeruzalem Svetinje Sauvignon, Selection Mon Royal 2008
bronze Vino Valdhuber Laški Rizling 2009
bronze Vino Valdhuber Sauvignon 2008
bronze Vinogradi Horvat Chardonnay 2008
bronze Vinogradniatvo Kralj Modra Frankinja 2009
bronze Vinogradnistvo Freser Laski Rizling 2008
bronze Vinska Klet Goriska Brda Beli Pinot Quercus 2009
bronze Vinska Klet Goriska Brda Markiz 2006
bronze Vinska Klet Goriska Brda Merlot Bagueri 2006
bronze Vinska Klet Goriska Brda Sauvignonasse Quercus 2009
bronze Vinska Klet Goriska Brda Sivi Pinot Quercus 2009
bronze Vinum Loce Chardonnay, Sanctum 2009
bronze Vinum Loce Laski Rizling, Ledeno Vino 2008 2008

Velika degustacija vina Chardonnay

ksamo — Mon, 22 Mar 2010 15:03:42 +0000

SKUPINA X: CHARDONNAY, marec 2010
ZELO DOBRI:
Marjan Simčič, Chardonnay Opoka	2006	85/100	***
Domaine Leflavie, Puligny Montrachet	2005	84/100	***
Cigoj, Chardonnay Riserva	2003	84/100	***
Mlečnik, Chardonnay selekcija	2004	84/100	***
Kristančič Dušan, Chardonnay Pavo	2008	84/100	***
VK Goriška Brda, Chardonnay Bagueri	2007	83/100	***
Vino Kupljen Jeruzalem, Sirius	2008	83/100	***
Edi Simčič, Chardonnay Kozana	2006	83/100	***
Batič, Chardonnay	2004	82/100	***
J. P. Droughin, Chablis Gr. Cru Les Clos	2007	82/100	***
Benedetič, Chardonnay	2008	81/100	***
Dveri Pax, Chardonnay Vajgen	2007	81/100	***
Jacob’s Creek, Chardonnay	2008	80/100	***
Ščurek, Chardonnay	2008	80/100	***
Erzetič, Chardonnay	2007	80/100	***
Pullus, Chardonnay	2008	80/100	***


Poskusili 25 Chardonnayev. Objavljamo tiste,

ki so dosegli 80 in vec tock.

LEGENDA:

***        80–85/100  ZELO DOBRO VINO

****       86–92/100  ODLIČNO VINO

*****      93–100/100 VELIKO VINO

Rebule 2010

ksamo — Tue, 19 Jan 2010 08:07:26 +0000

V veliki degustaciji smo poizkusili 24 vzorcev Rebule letnikov 2009 do 2003.

Mesto	Letnik	Ime vina	Vinar	Cena v EUR
1	2006	Rebula	Edi Simčič	NN
2	2007	Rebula	Tilia	NN
2	2006	Rebula	Nando	NN
4	2003	Rebula	Cigoj	NN
4	2007	Rebula	Kabaj	NN
4	2006	Rebula	Primosic	NN

Vesel božič in srečno novo leto 2010!

ksamo — Wed, 23 Dec 2009 16:21:09 +0000

Vsem našim obiskovalcem želimo vesel božič in srečno novo leto 2010: naj bo polno novih, vinskih izkušenj in spoznanj. Veselimo se vaših idej in komentarjev in Vas vabimo tudi v letu 2010 na redni obisk na našo spletno stran. Plan naši degustacij v 2010 je sledeči:

90+

Rebula

Laški rizling

Chardonnay

Modra Frankinja

Sivi Pinot

Sauvignon

Modri pinot

Bele zvrsti

Rdeče zvrsti

Arhivska vina

Best of best 2009

ksamo — Tue, 08 Dec 2009 11:52:36 +0000

Best of best 2009

V Skupini X smo v letu 2009 degustirali skupaj 210 vin. Zmagovalci so sledeči po kategorijah:

Bele zvrsti Spirit of Jeruzalem 2003 Vino Kupljen Jeruzalem

Triton Lex 2005 Simčič Aleks

Rdeče zvrsti Carolina 2005 Jakončič

UP5 2005 Ščurek

Penine Brut premier N.V. Louis Roederer

Renski rizling Renski suhi 2006 Vino Kupljen Jeruzalem

Šipon Šipon 2008 Verus

Predikati Rumeni muškat JI 2006 Prus

Rose Rose 2008 Štokelj

Refošk Grand cuvee 2004 Santomas

Teran 2007 Lisjak

Cabernet Sauvignon 2004 Salomon Estate, Avstralija

Merlot Merlot 2004 Montana, Nova Zelandija

Merlot 2004 Mlečnik

Velika degustacija rdečih zvrsti

ksamo — Tue, 24 Nov 2009 08:09:10 +0000

Mesto	Letnik	Ime vina	Vinar	Cena v EUR
1	2005	Rdeča Carolina	Jakončič. Kozana	31,50
1	2005	UP5	Ščurek	42,24
3	2005	Grand Cuvee Certeze	Santomas	35,00
3	2006	Konrad rdeče	Pulec	15,60
3	2006	Pavo rdeče	Dušan Kristančič	15,68

Velika degustacija belih zvrsti

ksamo — Tue, 27 Oct 2009 13:29:36 +0000

Mesto	Letnik	Ime vina	Vinar	Cena v EUR
1	2005	TRITON LEX	Simčič Edi	NN
1	2003	SPIRIT OF JERUZALEM	Vino Kupljen	NN
3	2005	AKORD	Šturm	NN
3	2005	CUVEE	Pullus	NN
5	2006	PLANTA	Damjan Štokelj	NN

Robert’s 12 - zvezde v Londonu

ksamo — Mon, 05 Oct 2009 07:55:15 +0000

Robert’s 12 - Slovenski vinarji in 16 Michelinovi zvezd

Prvi resni kandidat za Master of Wine iz Slovenije, predavatelj na vinski šoli www.belvin.si in avtor vinskega vodiča, Robert Gorjak, je organiziral spoznavno srečanje Slovenskih vinarjev in sommelierov londonskih gastropubu Princess Victoria, ki ga vodi predsednik sommelierov Anglije Matt Wilkin.

Če bi sešteli koliko Michelenovih zvezd imajo prisotni, bi prišli na neverjetno številko 16. Le-ti so bili:

Claire Thevenot MS - HDV Malmaison Group

Bruno Murciano - Head Sommelier The Ritz

Alessandro Marchesan - Head Sommelier Zuma / Roka

Hamish Anderson - Head Sommelier Tate Britain

Jade Koch - Assistant Sommelier Tate Britain

Xavier Rousset MS - Sommelier Proprietor Texture Restaurant

Fabrice Hequet - Head Sommelier La Noisette 1 Michelin Star

Roberto - Head Sommelier Roussillon 1 Michelin Star

Gearoid Devaney - Head Sommelier Tom Aikens 1 Michelin Star

Manu Barney - Head Sommelier The Ledbury 1 Michelin Star

Matthieu Longuere MS - Head Sommelier La Trompette 1 Michelin Star

Mathieu Gaignon - Head Sommelier Petrus 2 Michelin Star

Mathieu Germond - Head Sommelier Pied a Terre 2 Michelin Star

Christopher Delalonde - Head Sommelier The Square 2 Michelin Star

Joao Pires - Head Sommelier The Capital Hotel 2 Michelin Star

Jean Marie-Pratt - Head Sommelier Gordon Ramsay 3 Michelin Star

Matt Wilkin MS- Head Sommelier, owner, Princess Victoria

Nenapovedano so se pridružili še sommelier-ji iz Londonske restavracije številka ena: Fat Duck, ki slovi po treh Michelinovih zvezdah.

Zelo očitno je bilo, da so bili prisotni sommelierij na svetovno vrhunskem nivoju, saj je njihovo znanje o sortah in stilih omogočilo zelo dobre opise in ocene slovenskih vinarjev. Splošne pohvale so dobili vinarji za vinski stil, ki ima karakter in poudarja rastišče (terroir) ter ni v nekem svetovnem »mainstream«-u.

Posebej so izstopale sorte Rebula in Šipon ter marsikatero posebno vino posameznega vinarja. Vsi skupaj in vinarji in sommelierji so sklenili, da se bodo potrudili dogodek ponoviti v 2010.

12 Slovenskih vinskih zvezd so s svojimi vini zastopali:

Miha Batič - BATIČ

Rose 08, Bonisimus 07, Zaria 07, Rosso 06

Andreas Jauschneg - DVERI PAX

Šipon 08, Renski rizling 08, Sauvignon 08, Rizling »M« 07

Jean Michel Morel - KABAJ

Rebula 07, Ravan 07, Sivi Pinot 07, Amfora 05

Samo Kupljen - KUPLJEN JERUZALEM

Renski rizling 08, Šipon, 08, Sauvignon 07, Passion Modri Pinot 05

Aleks Simčič - EDI SIMČIČ

Rebula 06, Sivi Pinot 06, Sauvignon 06, Duet Lex 04

Marjan Simčič - SIMČIČ

Theodor belo 07, Opoka Sauvignon 06, Opoka Chardonnay 06, Pinot Noir 06

Erich Krutzler - MAROF

Zeleni Silvanec 08, Chardonnay 08, Renski rizling 08, Sauvignon Breg 07

Aleš Kristančič - MOVIA

Lunar 07, Modri Pinot 04, Veliko belo 05, Veliko Rdeče 02

Tamara Glavina - SANTOMAS

Malvazija 08, Refošk 07, Mezzo forte 06, Grand Cuvee 05

Primož Lavrenčič - SUTOR

Burja bela 07, Burja rdeča 07, Modri Pinot 07, Chardonnay 07

Tomaž Ščurek - SČUREK

Rebula 08, Stara Brajda bela 07, Stara Brajda rdeča 06, Up 05

Uvoznik - VERUS

Renski rizling 08, Sauvignon 08, Rumeni Muškat 08, Sivi Pinot 08

Temu je sledila večerja z vabljenimi gosti. Meni in vina so bila sledeča:

Aperitiv:

Movia, Puro rose, 2002

Hladna predjed

Sauvignon, Verus, 2008

Šipon, Dveri-pax, 2008

Zeleni silvanec, Marof, 2008

Topla predjed

Stara brajda bela, Ščurek, 2007

Burja bela, Sutor, 2007

Zaria, Batič, 2007

Glavna jed

Modri Pinot, Kupljen, 2003

Modri Pinot, Marjan Simčič, 2006

Grand Cuvee, Santomas, 2005

Sir

Triton Lex, Edi Simčič, 2006

Rebula, Kabaj, 2007

Merlot 2009

ksamo — Tue, 22 Sep 2009 05:16:29 +0000

Mesto	Letnik	Ime vina	Vinar	Cena v EUR
1	2004	Merlot	Montana	14,96
1	2004	Merlot	Mlečnik	25,00
3	2003	Merlot	Renato Keber	23,00
3	2003	Merlot	Kocjančič	28,20
5	2005	Merlot	Vinakoper	8,40
5	2003	Merlot	Movia	25,00
5	2004	Merlot	Martin Krapež	13,20

Kaj imata skupnega MOVIA in 5 1er GC iz Bordeaux-ja?

ksamo — Tue, 08 Sep 2009 15:11:00 +0000

več na http://www.winespectator.com/micro/show/id/NewYork2009-GTastings

in članek v Winespectatorju:

http://www.domaineselect.com/PDFs/Reviews7783.pdf

Ko Parker da slovesnkemu belem vinu do 95 točk!

ksamo — Sat, 05 Sep 2009 13:56:38 +0000

http://www.erobertparker.com/newSearch/pTextSearch.aspx?search=members&textSearchString=Marof

2007 Marof Renski Rizling
A Riesling Dry White Table wine from Slovenia
eRobertParker.com # 184
Aug 2009 David Schildknecht 90-95 Drink: N/A $16

Marof’s 2007 Renski Riesling is simply one of the ten or dozen finest Riesling wines I can recall tasting from outside of the greater Rhine basin or Austria. A gorgeous aromatic display of smoke-tinged apricot, Meyer lemon, apple blossom, and rowan leads to a silken-textured, infectiously juicy palate that makes a virtue of its relative looseness by conveying an airy elegance. Apricot kernel, lime zest, and an amazingly savory underlying sense of meat broth add complexity, and the interchange of flavours with which this wine finishes is positively vibratory. I suspect it will be best relished over the next 12-18 months, but there’s really no way of knowing absent any track record.

O Šampanji

ksamo — Sat, 05 Sep 2009 13:52:39 +0000

Šampanja

Pridušen pok ob odpiranju steklenice, navihano penjenje ob nalivanju in iskrivi drobni mehurčki ki se v drobnih verižicah dvigajo z dna posebej za to vino oblikovanega kozarca. Vsi takoj vemo, da gre za posebno priložnost in za posebno vino. Vino posebnih kompleksnih vonjav, zaradi raztopljena CO2 včasih kot britev osvežilne kisline ter zaradi posebnega postopka pridelave neponovljivih zorilnih arom. Tako na papirju se poskus opisa šampanjca zdi okoren in čuden, a če ste kdaj poskusili res dober primerek iz te severne francoske vinske pokrajine, veste, o čem govorim.

Zgodovina

Že v 15. stoletju so v Parizu pili vina iz Aÿ-a, ki je bil Kot Beaune v Burgundiji, sinonim za celo regijo. Ta je bila vedno na prepihu. Med številnimi vojnami so jo prečkale razne vojske. Prečkali pa so jo tudi holandski trgovci na poti v Burgundijo. Bili so zadovoljni, ko so jim na polovici poti domačini ponudili cenejše rdeče vino podobnega okusa. Pomanjkanje barve in prefinjenosti se je dalo popraviti z namakanjem jagod črnega bezga ali dodajanjem kašnega krepkega rdečega vina iz juga. Če jim iz modrega pinoja ni uspelo pridelati vrhunskega vina jim je to iz belih sort z najboljših leg uspevalo.

Leta 1668 je v opatijo Hautviller prišel redovnik Dom Perignon. Star je bil 29 let. Zadolžili so ga za vinograde in klet. Takrat vina pokrajine prav gotovo še niso bila peneča. Pravzaprav se je Dom celo življenje trudi, da to tudi ne bi postala - da v po hladni zimi prihajajoči pomladi - ne bi nadaljevala s fermentacijo. Z opazovanjem in tehtnim premisleko je postavil nove standarde v vinogradništvu in vinarstvu. Ločeno je vinificiral bele in rdeče sorte. Gojitvene oblike je uporabljal kot sredstvo za čim nižje donose. Nepoškodovano grozdje je ukazal obirati zgodaj zjutraj, ko je bilo še hladno. Na posebnih mizah ga je prebiral in ločeval gnilega od zdravega. Z opazovanjem je ugotovil značilnosti posameznih. Stiskanje grozdja je moralo biti hitro in nežno. Verjel je, da sta kisik in droži največja sovražnika vina in ga je pretakal v čiste sode tudi dvanajst krat. Kljub vsemu trudu je mošt v hladni jeseni nehal vreti in je fermentacijo nadaljeval spomladi. Ker je bil mošt belih sort bolj nagnjen temu pojavu, se je bolj posvečal modremu pinoju. Z vsem vloženim trudom je dosegel, da so postala rdečega vina kakovostnejša in da so bila pitna tudi po desetih letih.

V Angliji kletarjenje ni bilo tako vestno. Trgovec je bil tudi zdravnik vin, ki jih je prodajal. Tistim, ki so se kvarila, je dodajal se mogoče: od melase, začimb, sušenega cvetja … Tista, katerim je dodal sladkor, so zaradi ponovne fermentacije postal frizantna in rahlo peneča. Prva omemba “iskrivega” vina iz Šampanje je bila leta 1663 - pet let pred prihodom Dom Perignona v Hautviller. V Angliji se je nova moda hitro prijela. Premožni so skupaj s sodi vina iz Šampanje naročali tudi steklenice in zamaške. V parih letih se je moda uveljavila tudi v Franciji. Ludvik XIV. preprosto ni pil drugega vina (razen rdečih burgundcev na zdravniški recept). Čeprav so bili prvi šampanjci le rahlo peneči - včasih samo toliko, da so s pokom izvrgli zamašek - takratne steklenice (zaradi uporabe lesa kot goriva, žgane pri prenizkih temparaturi) niso zdržale. Kletarji so zaradi tege v kleteh nosili kovinske maske, saj je med sekundarnim vrenjem razneslu tudi 90 % steklenic. Problem je v glavnem rešila angleška industrija stekla, ki je peči za žganje kurila s premogom. Težava je bil tudi sediment v vinu. Čeprav ga je bilo manj kot danes, je vseeno lahko zameglil vino. Odstranili so ga z dekantiranjem - kar je bilo zaradi izgube ujetih plinov poblematično - in uporabo posebnih kozarcev, ki so imeli posebno vdolbino na dnu, okoli katere steklo ni bilo transparento. V 18. Stoletju je bila večina vina iz pokrajine rdeče barve in brez mehurčkov, a trenda pitja penečega vina ni bilo več mogoče ustaviti. Dom Perignon ga sicer ni izumil, je pa zaslužen za dvig kakovosti osnovnega vina in za umetnost assemblaga, ki je še danes predpogoj za vrhunski šampanjec.

Sredi 19. Stoletja je bil delež mirnih vin še vedno dvotretjinski. Odpiranje steklenic takratnega penečega šampanjca je bila nekakšna loterija - včasih je zamašek odneslo pod strop, včasih pa se ni zgodilo skoraj nič ali pa so bili mehurčki v vinu tako veliki, da so jih pivci razočarano poimenovali yeau de crapuads (krastačine oči). Tehnologija, ki bi zagotavljala steklenice enake kakovosti, ki bi jih lahko brez skrbi izvažali v odaljene dežele, še ni bila izumljena.

Francoska revolucija je bila za vinarje Šampanje temno obdobje, saj je veliko število najboljših strank ostalo brez glave. Sledile so napoleonove vojne, ki so zaradi številnih gospodarskih blokad onemogočale izvoz. Predstavniki šampanjskih hiš so zato sledili vojskam in zmagovalce bitk sproti zalagale s šampanjcem. Zelo dober trg je bila carska Rusija. Ko se je Napoleon umikal izpred Moskve, so mu Rusi sledili in okupirali Šampanjo. Ruska cesarska vojska je v slavju odprla mnoge steklenice. Daljnovidna vdova Cliquot jih je sama vabila v svoje kleti in jim točila najboljša vina. “Danes pijejo, jutri bodo plačali”, je izjavila. Okupacijske sile so se umaknile leta 1814 in ob povratku v Rusijo jih je v Kaliningradu že čakala pošiljka šampanjca, ki ga je vdova (kljub morski blokadi) uspela dostaviti. Celo sam Car je prišel, da bi poizkusil vzorce - to je bila namreč edina zaloga priljubljene peneče pijače v radiju 800 kilometrov. Eden od razlogov za veliko prilubljenost vin Klikovsoe (kot so jo Rusi imenovali) je bil tudi ta, da je bilo vino zelo sladko. Preden so odposlali pošiljko, so najprej odstranili sediment (takrat še s pretakanjem) in izgubljeno vino (tudi tretjino steklenice) nadomestili s sirupno mešanico vina, sladkorja in destilata.

Sediment odmrlih kvasovk sekundarnega vrenja, je bil velik problem. Prvi izum na poti h končni rešitvi, je bilo spravljanje sedimenta v grlo steklenice. To so storili tako, da so steklenice postavljali navpično v posebne podstavke in jih občasno stresali. Pri odpiranju steklenic je odmrle kvasovke izvrglo, tako da preostanka vina ni bilo treba dekantirati. Ko je skrivnost remuaga postala splošno znana, so proces (zaradi vedno večjega števila steklenic) organizirali na industrijski način. Sredi 19. Stoletja je število prodanih steklenic doseglo dvajset milijonov. Drug velik problem so bile velike izgube zaradi eksplozij steklenic v kleti. Za kvasovke še niso vedeli, niso pa tudi znali pravilno dozirati količine dodanega sladkorja za sekundarno vrenje. Dozo so določali s pokušanjem osnovnega vina, kar pa ni bilo dovolj natančno. Problem je delno rešil izum naprave za merjenje količine nepovretega sladkorja v osnovnem vinu. Polnilnice, kjer so opravljali vse faze potrebne za steklenico šampanjca (degoržiranje, dodajanje likerja, vstavljanje zamaškov, vezanje tega z žico), so postale podobne drugim tovarnam te dobe industrijske revolucije - hrupne a učinkovite. Da pa je šampanjec postal podoben tistemu, ki ga pijemo danes, se je morala spremeniti še ena stvar - postati je moral manj sladek. Za različne trge so dodajali različno sladek liker. Za Francijo 165 g/l, za Skandinavijo 200 g/l, za Rusijo 250-330 g/l. V Angliji, kjer so imeli na voljo številna druga sladka vina (porto, madeiro) so pili šampanjce s 22-66 g/l. Vina brez dodanega sladkorja so bila dobra le v dobrih letnikih, v slabših pa so za kuveje morali izbirati samo vina iz najboljših leg. Ta nuja je privedla do klasifikacije vinogradov tudi v Šampanji.

Danes je Šampanja spet na nekakšnem razpotju. Sindikat vinogradnikov Šampanje je Nacionalnemu inštitutu za geografska porekla in kakovost (INAO) leta 2003 uradno vložil predlog za širitev vinogradniških površin v okviru pokrajine. Šlo naj bi za 10.000 hektarjev novih vinogradov. Največ bi seveda pridobile velike šampanjske hiše, ki bi lahko prodale še več. Kot glavnega motiv izpostavljajo prevetritev in revizijo OAC Champagne. Nobena širitev ne bi bila možna brez temeljite preverbe tal ter lege vinograda. Revidirali naj bi tudi obstoječe grand cru comune. Po vzoru na Burgundijo bi uvedli nižji - a še vedno kakovosten - village cru. Vinograde, ki dajejo grozdje slabše kakovosti, bi iz AOC izpustili. Do odločanja o novem redu naj ne bi prišlo pred letom 2016. Naslednjega leta bi dovolili prva zasajanja na novih lokacijah in čez tri leta bi prvič trgali. Predvidena kakovostna širitev in preverba potencialov obstoječih pridelovalnih površin naj bi rezultirala v še višji kakovosti penečih vin, na drugi strani pa je velika nevarnost, da bi se zaradi očitkov po pohlepu po še večjih dobičkih, zamajala ugled in kredibilnost te prestižne vinske ikone.

Leon Beton

(Objavljeno v reviji Dober tek)

Kaj raje pijete: Merlot ali Cabernet Sauvignon?

ksamo — Mon, 31 Aug 2009 14:04:23 +0000

več na

http://www.cd-cc.si/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=030501&Predstava=1628&Arhiv

Uspehi in novosti iz Brd

ksamo — Fri, 21 Aug 2009 11:38:09 +0000

Chardonnay Bagueri 2006 je na ocenjevanju Japan Wine Challange v Tokiu prepričal strokovno komisijo, ki ga je nagradila z bronasto medaljo, Rebula Quercus 2008 pa je dobila priznanje. Japan Wine Challange, na katerem je julija letos sodelovalo kar 29 držav s 1400 vzorci, slovi kot najpomembnejše azijsko ocenjevanje vin.

Vina Vinske kleti Goriška Brda si na Japonskem že od leta 2000 uspešno utirajo pot, tudi zahvaljujoč profesionalnemu pristopu japonskih distributerjev. Konstantno rast prodaje na japonskem trgu so v kleti podkrepili z novimi projekti; med njimi predstavitev na sejmu FoodEx leta 2010.

Nagrade na Japan Wine Challange tako predstavljajo pomembno podporo intenzivnim prodajnim aktivnostim. Govorijo pa tudi o konkurenčnosti naših vin po celem svetu, ne glede na kulturno raznolikost. Sadnost, svežina in mineralnost briških vin namreč izvrstno družijo z japonsko kulinariko, temelječo na ribjih jedeh.

Novo in sladko!

Razkošje okusa in sadnosti, ki bo sladkost poznega poletja podaljšala tudi v zimske dni. Poskusite Muškat - verduc Quercus. Novo vino Vinske kleti Goriška Brda.

Muškat - verduc Quercus je sladka bela zvrst polnega telesa, v katerem se prepoznavna aromatika muškata združuje z vonjem akacijevih cvetov, značilnim za staro briško sorto verduc.

Muškat - verduc Quercus priporočamo k široki paleti sladic: h gibanicam, poticam, jabolčnim in drugim zavitkom, k palačinkam z različnimi nadevi ter k panakoti. Izkaže se tudi kot spremljevalec sirov s plemenito modro plesnijo, kot sta gorgonzola ali roquefort.

Chardonnay Quercus 2008 - slovenski šampion

Na 35. odprtem državnem ocenjevanju vin - »Vino Slovenija Gornja Radgona« je Chardonnay Quercus 2008 postal šampion v kategoriji belih suhih vin, s čimer je Vinska klet »Goriška Brda« nadgradila šampionske dosežke iz preteklih let. Z najvišjimi ocenami so bila odlikovana tudi druga vina Vinske kleti »Goriška Brda«; Z Veliko zlato medaljo je bil nagrajen Cabernet Sauvignon Bagueri 2006, zlate medalje pa so dobila vina: Merlot Bagueri 2005 in 2006, Sivi pinot Bagueri 2008, Cabernet Sauvignon Quercus 2007, Beli pinot Quercus 2008, Markiz 2006 ter Pikolit 2007.

V Vinski kleti »Goriška Brda« so posebej veseli dejstva, da je slovenski šampion - Chardonnay Quercus 2008 - že požel najvišja priznanja tudi v tujini, in sicer prav v domovini Chardonnayev, francoski Burgundiji, kjer je bil na letošnjem prestižnem ocenjevanju Chardonnay du Monde nagrajen s srebrno medaljo.

O »zmagovalnih« lastnostih Chardonnaya Quercus 2008, ki je prepričal strokovni komisiji v Franciji in v Sloveniji, je Darinko Ribolica, enolog Vinske kleti »Goriška Brda«, povedal:

»Četudi gre za svetovno sorto, Chardonnay Quercus 2008 jasno izraža poreklo Goriških brd. Njegova posebnost je odločen temperament z izrazito sadno noto in prijetno svežino. Gre za harmonično, elegantno vino. Vonj je sorten; spominja na jabolko, melono, breskev in ananas. V ustih je vino gladkega okusa, polnega telesa in prijetno toplo. Odhod je srednje dolg in žameten«.

Odprto državno ocenjevanje vin »Vino Slovenija Gornja Radgona«, ki je potekalo od 20. do 24.7., je najpomembnejše ocenjevanje vin v Sloveniji. Na njem je 24-članska komisija ocenjevala 766 vzorcev. Šampionski naziv in zlate medalje naši kleti predstavljajo priznanje za prizadevanja po najvišjih standardih, za slovenskega potrošnika pa so garancija, da je z izborom naših vin dobil vrhunsko kakovost slovenskega porekla - s svetovnim dometom.

Velik uspeh Vinakoper

ksamo — Tue, 18 Aug 2009 14:15:34 +0000

Klet Vinakoper je na najstarejšem svetovnem vinskem ocenjevanju v Ljubljani slavila naziv prvaka vinorodnega okoliša, tri zlate medalje in dve srebrni. Na mednarodnem ocenjevanju vin v Gornji Radgoni je bila prav tako več kot uspešna - osvojila je naziv šampiona za suho rdeče vino, prvaka vinsko turistične ceste, dve veliki zlati medalji, pet zlatih in tri srebrne. S številnimi medaljami utrjuje in širi sloves Slovenije kot vinske dežele.

Poletni čas je v vinarski dejavnosti v znamenju pomembnih mednarodnih ocenjevanj. Na obeh slovenskih mednarodnih ocenjevanjih, ki se odvijata v tem obdobju, so bila vina iz kleti Vinakoper izjemno dobro ocenjena.

Z ljubljanskega vinskega ocenjevanja je klet Vinakoper odnesla naziv slovenskega prvaka vinorodnega okoliša z vinom Capo D’ Istria Refošk 2005. Poleg omenjenega zlatega prvaka je klet bogatejša še za 3 zlate medalje, ki so si jih prislužila vina Capo D’ Istria Refošk 2005, Capo D’ Istria Cabernet Sauvignon 2004 in Capris Cabernet Shiraz 2006, ter 2 srebrni medalji za vina Capris Merlot 2005 in Capo D’ Istria Shiraz 2006.

Konec meseca julija pa so več kot odlični rezultati prišli iz Gornje Radgone. Na ocenjevanju Vino Slovenija, ki spada v sklop 47. Mednarodno kmetijsko - živilskega sejma AGRA, je Vinakoper žirijo prepričal s samimi priznanji. Prislužili so si Šampiona za suho rdeče vino Capris Merlot 2005 in pa prvaka vinsko turistične ceste za Refošk Capo D’ Istria 2006. Veliko zlato medaljo sta prejela Refošk Capo D’ Istria 2006 in Capris Merlot 2005. Z zlato medaljo pa so bila ocenjena vina Cabernet Sauvignon Capo D’ Istria 2003, Capris Cabernet-Shiraz 2006, Capris Cabernet Sauvignon 2006, Capris Refošk 2007 in Refošk 2008. Srebro pa je bilo podeljeno penečemu vinu Capris methode charmat, Refošku Rex Fuscus 2008, Capris Malvaziji 2006.

Iztok Klenar, glavni enolog kleti Vinakoper: »Zgodovinski vinogradi Vinakoper, iz katerih prihajajo nagrajena vina, so v najboljši kondiciji, to potrjujejo tudi domača ocenjevanja. Veliko razmišljamo o potencialu tega okoliša, o ljubiteljih naših vin, njihovih željah, odnosu med kakovostjo in ceno. Vsa prejeta odličja kažejo prednosti izvrstne pozicije Slovenske Istre, bogato vinogradniško znanje in prepletanje tradicionalne ter moderne tehnologije v kleti. Na steklenici je naše ime, v njej pa naša zgodba. In to zgodbo nadaljujemo.«

Burgundija

ksamo — Wed, 15 Jul 2009 09:47:24 +0000

Burgundija

Burgudija je vinska dežela za poznavalce. Na etiketah steklenic modrega pinota in chardonnayja beremo imena majhnih komun z včasih neizgovorljivimi imeni vinogradov. Za izbiro pravega vina je treba poznati komuno, pridelovalca in letnik. V istem - tudi samo nekaj hektarjev velikem vinogradu - je lahko tudi več deset lastnikov, ki kljub istim danostim pridelajo povsem različna vina. Burgundska hierarhija je preprostejša od bordojske - ima samo tri stopnje: generični burgundec iz večinoma ravninskih leg, vina iz premier cru (grob prevod bi bil prvih leg) in grand cru (velikih leg) - ta nosijo poleg imena komune še ime vinograda. A tudi med prvimi in velikimi so nekateri bolj prvi od drugih. Vina s takimi porekli so seveda zaradi majhnih količin in velikega povpraševanja draga, zato pa je v Burgundiji še mnogo skromnejših porekel, ki v kombinaciji z dobrim vinarjem dajo odlična vina - tudi iz aligoteja in gameja - za primerno ceno.

Zgodovina

Pomembno mesto rimske Galije je bil Lyon - distribucijski center za številne vojaške postojanke na severu. Ena od rimskih cest je potekala ob vznožju nizkega gričevja, kjer so se vinogradi stiskali na ozkem pasu med skalnimi grebeni in močvirno ravnico. Območje se danes imenuje Côte d’Or. Vinogradi so bili najverjetneje posajeni v prvi polovici tretjega stoletja. Ob koncu tega stoletja se je zaradi pogostih vdorov barbarov s severa lokalno pleme odselilo, prazen prostor je zapolnilo pleme z Baltika - Burgundi.

Po zatonu rimskega cesarstva so sredi petega stoletja v Galijo prišli Franki. Vse, kar je ostalo po propadu rimske države, je bila Cerkev. Ta je v samostanih ohranjala rimski način življenja, gojenje trte in pridelavo vina. Samostani so imeli pomembno vlogo v celem srednjem veku. Franki so, ko so pregnali poganska plemena na severu in preprečili vdor islama na jugu, ustanovili združeno krščansko kraljestvo. Sin ustanovitelja kraljestva je bil Karel Veliki. Ta je postavil stroge zakone o higieni v vinarstvu - prepovedal je hranjenje vina v živalskih mehovih, tlačenje grozdja z nogami, dovoli je tudi prodajo vina na samih posestvih. V Burgundiji je samostanom podaril zgornje lege pod vrhom griča Corton. Tam so gojili rdeče grozdje, razen na robni legi, kjer je zemlja pretežno iz apnenca - tu so posadili belo sorto in vinograd poimenovali po kralju. Še danes je vinograd v istih mejah in nosi ime Corton Charlmagne.

Z razvojem severne Evrope je naraščalo tudi povpraševanje po vinu. Cestne povezave iz rimskega cesarstva so propadle, priobalna območja pa so bila na udaru piratov in Vikingov. Pirati so po reki Loari prodirali tudi v notranjost dežele. Cerkev je 867 leta v Touru zaprosila kralja za vinograde globlje v notranjosti dežele. Ta ji je dodelil zemljo v Chabliju ob reki Yonni. Samostani - z izkušenimi menihi - so nadzirali tisoče hektarjev vinogradov. Najpomembnejši red za razvoj vinske Burgundije je bil ustanovljen leta 1112 severno od mesta Beaune - v kraju Citteaux.. Redovniki so se poimenovali po kraju v cisterciance in so si v nasprotju s črnimi benediktinci nadeli bele kute. Ker so tudi živeli po pravilih, ki so jih pridigali, so postali priljubljeni tudi pri tedanjih vladarjih. Še istega leta, ko so bili ustanovljeni, so dobili v dar prvi vinograd v Mersaultu. Temu so sledili še novi v Cortonu, Beaunu, Chambollu, Volnayu, Fixanu, Pommardu … Cistercijanci so v pridobljenih vinogradih videli izziv. Metodično so se lotili obnove vinogradov. Pozorno so preučili zemljo, eksperimentirali z gojitvenimi oblikam trt, rezom … Vina so iz posameznih delov vinogradov vinificirali posebej in na podlagi zapiskov pokušanja vin združevali dele vinogradov v »klimate«, jih poimenovali in ponekod celo ogradili s kamnitim zidom. To je bil proces, ki je vinograde Burgundije razdelil na stotine majhnih zaplat, ki so dajala nekoliko drugačna vina od sosednjih. Kakovost vina se je večala. V 14. stoletju je kuga zdesetkala tudi cisteriance. Tudi zaradi pomanjkanja delovne sile so se iz kvantitete še bolj usmerili v kakovost vin.

Do tega časa so malokdaj omenjali sorte. Od rdečih sort se omenja norrien, leta 1375 pa se prvič pojavi pojem pineau - verjetno najboljši klon norriena, poimenovan po obliki grozda. Takratni vojvoda Philippe the Bold je ukazal, da je pineau edina dovoljena sorta v Burgundiji. Drugo sorto gamay, ki se je skrivnostno pojavila v eni od stranskih dolin in je dajala večji predelek kot pinot - a ni dosegala njegove prefinjenosti - je leta 1395 izgnal z območja Cote D’or.

V 16. in 17. stoletju so se v Burgundiji dogajale spremembe. Pomembni sta bili predvsem dve: zasajanje dobrih belih vrst grozdja in povečanje povpraševanja po»navadnem« - vsakodnevnem vinu. Zato se je na manj kakovostne - ravninske lege - prek »mrtvega telesa« vojvode Filipa v Côte d’Or vrnil gamay. Cerkev je v tem času začela prodajati del svojih vinogradov premožnim ljudem iz Lyona. Ti so najprej kupovali vinograde v Côte d’Nuit in jih takoj začeli obnavljati. Območja južno od mesteca Beaune so prišla na vrsto pozneje. Izjema so bili vinogradi v Mersaultu, Pulignyju in Chassagnu, kjer so se zaradi drugačnih tal osredotočili na bela vina. Ime Montrachet - najbolj občudovane lege za bela vina v Franciji - se je prvič pojavilo okoli leta 1600. Vino je bilo večinoma iz chardonnayja in manjšega deleža belega in sivega pinota ter nekaj aligotéja.

Burgundija ni v 18. stoletju doživela nobenega buma; v pokrajini je potekala tiha evolucija. Proces - podrobnejše spoznavanje kakovosti vin s posameznih leg - se je počasi nadaljeval. Opise vin iz posameznih delov vinogradov so redovniki skrbno zapisovali, za najboljša vinograde so obstajali zapisi vse od 15. stoletja. Terroir - ta skoraj mitični burgundski pojem - opisuje skupek vplivov zemlje, lokacije in vseh drugih vidikov posamezne lege. V Burgundiji je modri pinot izražal terroir in terroir je izražal modri pinot.

V Côte d’Nuit so ambiciozni lastniki najboljših vinogradov izbrali grozdje iz najboljših leg in ga vinificirali malo drugače. Daljša maceracija je dala vina globlje barve in večje koncentracije ter sposobnost staranja. Najboljši sod s takim vinom so imenovali »tête de cuveé«, kar je poimenovanje najboljšega, ki je počasi privedlo do koncepta Cru. Dolgo zorenje je razkrilo do tedaj neznano lastnost vin iz modrega pinota - sposobnost razvitja izredno kompleksnih vonjav in arom. Lokacije, ki so bile sposobne dati taka vina, so postopoma dvignili v status Grand cruja (z zakonom Appelation d’Origin Controleé, leta 1930). Côte d’Nuit ima danes okoli 20 grand crujev, Côte d’Beauna pa samo enega, a zato edini grand cru za belo vino. Nova koncentrirana vina so hitro našla zveste pivce po vsej Evropi. Spet se je ponovila zgodba, ko veliko povpraševanje rezultira v visokih cenah, ki so jih bili redki sposobni plačevati.

Ob koncu 18. stoletja so vodilna posestva Burgundije po stoletjih poskusov in napak dosegla razmeroma visok nivo in skoraj končala evolucijo slogov svojih vin, po katerih so znana danes. Mali pridelovalci v Burgundiji so se medtem oklepali tradicije. Zaradi majhnih vinogradov so zmogli vsa dela opraviti ročno. Redki poskusi - pridelati vino, ki bi bilo po barvi in koncentraciji podobno bordojskim - se niso obnesli. Burgundec je bil ali burgundec ali pa ga ni bilo. Cote d’Or je v tem času postal skoraj monokultura modrega pinota. Izjema so bila le manj kakovostna ravninska območja ob vznožju, kjer so za preprosta vina sadili gamay. Leta 1859 so prvič izvedli dobrodelno dražbo v Hospice de Beaune, kar je bila zelo uspešna propagandna poteza. Dr. Lavall je dve leti pozneje za svetovno razstavo v Parizu, nemški Zollferein in Britanski Imperij sestavil prvi seznam têtes de couvées (bodočih grand crujev).

V Burgundiji se je trtna uš pojavila leta 1878. Po težkem boju proti škodljivcu in odkritju zdravila proti hudi bolezni vinske trte - peronosporo - se je razvoj nadaljeval. Začetek dvajsetega stoletja je bil buren. Prvi svetovni vojni je sledil zlom trga z velikimi presežki vin iz mediteranskega bazena. Poreklo vina je postalo še pomembnejše. Prvi, ki so zagotavljali, da je vino polnjeno pod imenom pokrajine na etiketi in je res od tam, so bili pridelovalci iz Chablija. Trend je bil jasen in je trideset let pozneje rezultiral s sistemom AOC (Appelation d’Origine Controlée), ki je poleg poimenovanja in določitve območja pridelave določila tudi iz dovoljene sorte grozdja in način pridelave vin. Spet se spomnimo burgundskega kneza Philippa iz 13. stoletja, ki je zaukazal: »Uporabljati je treba sorte, posvečene z lokalnimi, tradicionalnimi in uveljavljenimi običaji.«

Zaradi vsega navedenega so vina iz Burgundije zelo posebna. Po slogu mogoče bolj tradicionalna, a po moje samo manj zavezana hitro menjajočim se modnim trendom. Kombinacija posebne klime, tal in tradicije daje vina nezamenljivega karakterja, ki ga ni mogoče poustvariti nikjer drugje. Karakterna in neponovljiva. Kaj si lahko ljubitelji vina sploh še želimo!

Leon Beton

Novi vinski klub v Istri: Istrski rubini

ksamo — Tue, 23 Jun 2009 07:51:40 +0000

O KLUBU

Posebnost Vinskega kluba Istrski rubini

Vinski klub Istrski rubini združuje člane, ki imajo prefinjen odnos do vina, spoštujejo trto in zemljo slovenske Istre, cenijo znanje in tradicijo Vinakopra in zaupajo v preciznost enologovega občutka za vino.

Ključna posebnost vinskega kluba je, da ponuja svojim članom ekskluziven dostop do avtorskih vin izbranih leg, sort in letnikov, ki se sprostijo ob svojem gastronomskem višku. Odlikuje jih popolnost barve, vonja in okusa in neskončna ponovljivost prestižnosti.

Gre za omejeno količino vin, imenovanih Istrski rubini, ki so namenjeni samo članom vinskega kluba in se ne dobijo v prosti prodaji. Z zbiranjem različnih vrst in sort Istrskih rubinov si člani lahko ustvarjajo lastno zbirko svojih vin, ki s staranjem pridobivajo na svojem potencialu, odkritosti in bogastvu okusov. Zbirka iz leta v leto narašča in z njo tudi raznovrstnost okusov.

Sočasno nastaja tudi matična zakladnica Istrskih rubinov v tradicionalnih kleteh Vinakoper, kjer se vrši strokovni nadzor nad zorenjem vin in profesionalno arhiviranje vin.

Zbirka Istrskih rubinov je edinstvena, o ceni in vrednosti rubinov pa odločajo samo njeni zbiratelji, člani kluba Istrski rubini.

Poslanstvo kluba

Plemenitenje vinskih rubinov slovenske Istre v naročju izbranih ljudi.

Vrednote kluba

Predanost

Prestižnost
Prepletanje
Veselje
Srčnost

Značilnosti članov kluba Istrski rubini

V Vinskem klubu Istrski rubini se združujejo podobno misleči ljudje s prefinjenim odnosom do vina, ki so mu predani z dušo in strastjo.
Cenijo danosti slovenske Istre, ki jo odlikujejo rodovitna istrska zemlja, posebna lega in primorska klima z edinstveno energijo sonca in vetra.
Zaupajo dolgoletni tradiciji Vinakopra v obdelovanju vinogradov, proizvodnji vin in upravljanju sodov.
Verjamejo v enologovo bogato znanje in njegov občutek za izbor pravega vina, ki ga odlikuje preciznost okusa in vonja.
Spoštujejo pozitivne vrednosti vina in se zavzemajo za odgovoren odnos do pitja vina.
Želijo izostriti občutek do vina in zaznavati njegovo razpoznavnost in gastronomski potencial.
Želijo napredovati v splošnem vinsko-kulturnem znanju, ki zajema pridelavo in proizvodnjo vin, kletarske veščine kot tudi odnos do vina in njegovih kulturnih posebnostih.

Upravljanje kluba

Vinski klub Istrski rubini upravlja podjetje Vinakoper d.o.o. Za ekskluzivnost avtorskih vin je zadolžen glavni enolog Vinakoper, Iztok Klenar.

Klub deluje od leta 2008. Članstvo je prostovoljno in se ga pridobi s podpisom pristopne izjave in izpolnjevanjem pravil članstva.

Naslov: Vinski klub Istrski rubini, Vinakoper d.o.o., Šmarska cesta 1, 6000 Koper, Slovenija.

Telefon: 05 663 01 06

E-pošta: istrski.rubini@vinakoper.si

url: www.vinakoper.si/istrskirubini

Postanite član Vinskega kluba Istrski rubini, da se skupaj poklonimo istrski trti in zemlji, ki nam podarjata nove rubine.

Sporočilo za javnost:

Koper, 5. junij 2009 - Na prvem srečanju članov kluba Istrski rubini in izbranih gostov v Hiši Refoška v Kopru je bilo praznično. Gostje so potrdili svoj prefinjen odnos do vina, spoštovanje trte in zemlje slovenske Istre. Na vrhuncu zrelosti so sprostili tudi prvi prestižni Istrski rubin, merlot.

V največji slovenski kleti Vinakoper potrjujemo, da si velikost kleti in vrhunska kakovost naših vin podajata roki. To nam uspeva z globokim razumevanjem tradicije naših krajev ter okusa in potreb ljubiteljev vina. Da smo vedno usmerjeni v ustvarjanje kakovosti, dokazujejo naše aktivnosti, kot izbor prestižnih vin ter različna priznanja domače in tuje strokovne javnosti. Tudi Klub Istrski rubini je nastal iz želje, po udejanjanju naše strokovnosti, izkušenj in tenkočutnosti za zadovoljevanje pričakovanj najzahtevnejših ljubiteljev vina.

V lanskem letu smo v Vinakoper ustanovili edinstven klub Istrski rubini, katerega poslanstvo je plemenitenje vinskih rubinov slovenske Istre v družbi izbranih ljudi. Zbirka Istrski rubini združuje »rubine« ali vina iz kleti, ki so jim v zadnjih letih posvetili prav posebno skrb, bodisi zaradi zelo omejene količine, posebne lege, izjemnega letnika ali kar sozvočja vsega naštetega. Zaradi količinske omejenosti naših rubinov smo se odločili, da jih v odkup in pokušino ponudimo le članom kluba Istrski rubini.

Ključna posebnost vinskega kluba je, da ponuja svojim članom ekskluziven dostop do avtorskih vin izbranih leg, sort in letnikov, ki se sprostijo ob njihovem gastronomskem višku. Vina, imenovana Istrski rubini, odlikuje popolnost barve, vonja in okusa, ki se v harmoniji prepletajo v neskončno prestižnost.

Sočasno nastaja tudi matična zakladnica Istrskih rubinov v tradicionalnih kleteh Vinakoper, kjer se vrši strokovni nadzor nad zorenjem in skrbno arhiviranje vin.

Klub, danes združuje preko 150 izbranih članov, ki jih povezuje prefinjen odnos do vina, spoštovanje trte in zemlje slovenske Istre, ki cenijo znanje in tradicijo Vinakopra in zaupajo v preciznost enologovega občutka za vino.

Upravljalec kluba Istrski rubini, Vinakoper je danes pripravil prvo srečanje kluba. Poleg članov kluba so se užitkom vonja, okusa in zvoka Slovenske Istre predali tudi izbrani gostje. Med gosti so tako prestižnost našega rubina preverjali številni gosti iz gospodarstva, politike in kulture.

Zbrane goste je gostoljubno nagovoril predsednik uprave Vinakoper Nevijo Pucer:

»In ravno vi, ljubitelji vina, ste tisti, ki soustvarjate zgodbo Vinakopra in nam narekujete ritem na naši poti kakovosti, vrhunskosti in prestižnosti. Zaradi vas se razvijamo tudi mi in neprestano iščemo nova sozvočja okusa, barve in vonja, ki jih ponujajo vina slovenske Istre.

Želimo si, da bi klub Istrski rubini združeval srčne ljudi, ki uživajo v okušanju ekskluzivnih vin, razvijajo svoj gastronomski občutek in gojijo vinsko kulturo.«

Ob predstavitvi zgodbe vinskega kluba in zakladnice Istrskih rubinov je glavni enolog Iztok Klenar poudaril:

»S klubom želimo spodbujati veselje in radost ter pomagati ljudem zaznavati razpoznavnost vina in njegovega gastronomskega potenciala. Zavzemamo se za dvigovanje splošnega vinsko-kulturnega znanja, ki zajema pridelavo in proizvodnjo vin, kletarske veščine kot tudi odnos do vina in njegovih kulturnih posebnostih. Veseli me, da nam že toliko ljubiteljev vin zaupa in ustvarja zgodbo kluba Istrski rubini. Zavedam pa se, da je gojenje rubinov tudi velika odgovornost zame, saj je s tem na preizkušnji tudi moje znanje in moj občutek, ki ustvarja prestižnost Istrskih rubinov.«

Na vrhuncu večera smo premierno okusili izbrani Istrski rubin. Po okušanju je glavni enolog povzel svoje občutke:

»Slovenska Istra z nekaterimi svojimi zgodovinskimi vinogradi ustvarja posrečene kombinacije. Ena izmed teh je lega Purissima in sorta merlot. Negovali smo jo skrbno in predano. Barvo, vonj in okus sta vinu velikodušno podarila žlahtna Istrska zemlja in sonce. Zagotavljam vam, njegova duša je prava. Zasluži si postati prvi prestižni Istrski rubin!«

Na dogodku je nastopil znani istrski pevec Rudi Bučar, s svojo zgodbo o vinu pa nas je počastil starosta slovenskih pesnikov Tone Pavček.

Prvo srečanje kluba Istrski rubini je dokazalo, da kupci in strokovna javnost cenijo naše trdo delo in nam kakovost potrjujejo z dolgoletno zvestobo.

Rose, Junij 2009

ksamo — Mon, 22 Jun 2009 14:53:22 +0000

Včeraj smo poskusili zelo trendovsko in letnemu času primerno vino tipa rose. Pred kratkim je EU potrdila klasični predelavi in zavrnila predlog novega zakona, po katerem bi bilo možno rose pridelali tudi z dodajanjem belega vina k rdečemu. To je v drugih delih sveta možno. Tako je vino rose iz grozdja, ki ima temno kožico, in pridobi barvo s krajšo meceracijo. Vinogradniki to naredijo tako, da grozdje v kleti po razpecljanju (peclji se odstranijo) prestavijo v veliko posodo, kjer se začne proces maceracije, luženja barve (antocianov) ter drugih snovi iz kožice jagod. Po nekaj urah se nato odstrani nekaj mošta, ki je v tem času že pridobil znamenito rožnato oz. čebulno barvo.

Na tokratnem srečanju smo imeli 25 vzorcev in lahko bi jih bilo še več, kar kaže na to, da je vino rose v trendu. Vina so bila iz Slovenije, Italije, Francije, Portugalske in Avstralije. Imeli smo tako suhe kot tudi polsuhe primerke. Njihov cenovni razpon je bil, preračunan na 0,75l, od 0,75 EUR do 12,00 EUR, kar že kaže na kakovosten razpon v vinu (kar je večinoma pravilo, čeprav so tudi svetle izjeme).

Rose se pije dobro ohlajen in je univerzalen spremljevalec poletne hrane: belega in rdečega mesa z žara, pečene zelenjave, mesnih in ribjih solat, samih rib, lupinarjev in školjk. Običajno ima nižjo stopnjo alkohola in je zelo prijetno še posebej poleti. Najboljše pa je po večerji, ko ga držite v orošenem kozarcu in gledate zahod ter čakate, da se barva neba začne ujemati z vašim rosejem. Harmonija za oko, okus in dušo!

Mesto	Letnik	Ime vina	Vinar	Cena v EUR
1	2008		ŠTOKELJ	7,00
2	2008		ERZETIČ	7,20
2	2008		JERUZALEM ORMOŽ VVS	5,00
2	2008	Rose Quercus	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA	NN
5	2007	Guerila Rose	GUERILA	6,60
5	2008		ŠČUREK	8,00
5	2007	e.vin Rose	BORDON	6,00

Kaj veste o Malvaziji

ksamo — Mon, 15 Jun 2009 10:58:10 +0000

Sedite v dobri restavraciji. Pred vami se sliši tiho lomljenje valov, morski zrak prinaša vonj mediteranskega zelenja. Tako diši samo na Hrvaškem. Naslednja poteza je samoumevna - kozarec malvazije.
Malvazija je v zadnjih letih naredila velik pohod v Istri in postala prva sorta te pomembne pokrajine. Nobena restavracija v Istri si ne predstavlja vinske karta brez malvazije. In če so jo Hrvati postavili na prvo mesto, v Sloveniji nekako še vedno stopiclja v senci ostalih sort. Kako to? Kaj ponujajo slovenske malvazije in kaj hrvaške?

Najprej bomo povprašali avtorje, kako sami prepoznajo malvazijo ter kaj je dobra malvazija in kaj ni dobra malvazija.

Potem se bomo lotili slogov. Kakšne različice malvazij so na voljo?
Mlade in sveže, barikirane, macerirane. Presenečni boste nad spektrom, ki ga malvazija ponuja.

Gosta:

Moreno Coronica,Ivica Matošević
Vrhunska pridelovalca malvazij iz Istre

Kje: Center Harmonija, Linhartova 33, Mengeš

Kdaj: četrtek, 18. junij 2009, od 19.00 do 21.00

Cena za simpozij: 30 €, člani kluba Belvin: 25 €

Prijava: info@belvin.si ali 070-817-250

Prijava je obvezna. Rok za prijavo: sreda, 17. junij 2009 do 12.00